Marsikatera cerkev nosi letnico prvega zapisa 1526. Tako je tudi z župnijsko cerkvijo sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu. Na mestu starejše cerkve je bila v letih 1795-1803 sezidana sedanja. Njena arhitektura kaže zanimiv prehod baroka v klasicizem. Pozneje so podaljšali prezbiterij in prenovili fasado, zadnja prenova, ki ji je sledila še razširitev cerkve v letu 2002, pa je potekala v letih 1989-1990, ko so po načrtih arhitekta F. Kvaternika preuredili njeno notranjost in okolico.
Cerkvica sv. Marije v Leščevju iz 15. stoletja je ena izmed najmanjših romarskih cerkva v Sloveniji. O njej je, razen prve pisne omembe pred petstotimi leti, znanega zelo malo.
Zanimiva je po tem, da je sezidana nad vodnjakom, v katerega stopimo skozi vratca v južnem zidu. Legenda pravi, da je voda, ki se nabira v njem, zdravilna za očesne bolezni, in da človeka celo pomladi. Po nekaterih virih naj bi bilo tu nekoč pogansko svetišče, posvečeno neznanemu vodnemu božanstvu.
Cerkev sv. Mihaela v Rovtah ima na prižnici reliefe vere, upanja in ljubezni iz leta 1847. V cerkvi je slika Simona Ogrina Boj z zavrženimi angeli iz leta 1914 in stare mehanske orgle iz leta 1891, ki so delo bratov Rieger iz Šlezije ter krstilni kamen, ki je delo arhitekta Jožeta Plečnika.
Po ustnem izročilu je sv. Križ na Taboru najstarejša logaška cerkev. Doslej ni znano, ali je ta utrjeni tabor obstajal že leta 1526, ko se je za cerkev sv. Križa navajalo, da se je nahajala na Taboru (dasselbs im Taber). Valvasor je omenjal to cerkev, kot utrjeno cerkev s taborskim obzidjem. Ves kompleks je oblikovan kot grad, na vseh štirih stranicah obzidja pa so verjetno stale kašče.
Ljudsko izročilo pravi, da je na mestu kjer stoji sedanja cerkev, bila že okoli leta 1200 kapelica. Kronika zavraške župnije, kamor spada Medvedje Brdo, navaja, da sedanja cerkev stoji na temeljih iz 11. stoletja, odkriti ostanki freske sv. Jurija pa so iz 15. stoletja. Valvasor omenja cerkev kot eno izmed 27-ih podružničnih cerkva vrhniške župnije.
