Odprta lopa sloni na okroglih opečnih stebričkih in je pokrita z opečno streho, v notranjosti je vidna lesena strešna konstrukcija. Kamniti del vodnjaka je vzidan v opečnato grajen kvader.
Štirna je bila pred leti obnovljena in je posebnost naselja Čevica. Ob njej vsako leto poteka prireditev Večer pri vodnjaku.
Tollazzijeva štirna je bila v drugi polovici leta 2008 razglašena za spomenik lokalnega pomena. V letu 2009 je bila obnovljen s finančno pomočjo Občine Logatec, pristopa Leader Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda.
Zemljanke so ena izmed arhitekturnih posebnosti Hotedršice. Tako domačini imenujejo kašče, sezidane iz kamna, vkopane v zemljo na vzhodnem robu vasi.
Z vseh strani, razen z vhodne, so pokrite z zemljo in travno rušo. Izkopane so v pobočjih, da jih ne zalije voda. Še danes v njih shranjujejo poljske pridelke, ki skozi vse leto zelo enakomerno ohranjajo temperaturo in vlago.
V Hotedršici so se ohranili zidani notranjski kozolci. Stebri so zloženi iz kamna in ometani tako, da na prednji strani stebra za en centimeter izstopa pravokotnik, ki je drugačne obdelave in barve. Čelna stran kozolca je v etaži filigransko zložena v opečni zid, ki je postavljen na opečni lok, ta pa se močno opira na stebre.
Na stranice kozolca so po večini nabite deske. Letve za sušenje stročnic in sena so v največ enem razdelku. Na zatrepih so spoji desk prekriti z letvami, ki se končujejo v špice ali kakšen drug zaključek.
Z Rapalsko pogodbo, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija, je bila določena meja med državama, s čimer so bili tretjina slovenskega etničnega ozemlja, Istra in del Dalmacije z otoki dodeljeni Italiji, ki je v zameno priznala Kraljevino SHS. Razmejitvena črta med Italijo in slovenskimi deželami je tekla z Mangarta na Triglav, na Blegoš do Hotedršice, dalje do Planine pri Rakeku pa prek Snežnika do Reke.
Enega glavnih mejnikov nekdanje rapalske meje lahko še dandanes vidite v Logatcu, in sicer stoji na skali tik ob cesti približno kilometer od križišča na Kalcah, kjer lahko izberete pot proti Hrušici. Prav tako pa je eden izmed glavnih mejnikov ohranjen tudi na Tratah. Vmesni mejniki so še vedno vidni tudi na območju Hotedršice, mimo katere je potekala rapalska meja. Tam, na nekdanjem mejnem prehodu, še danes stoji tudi utrjena obmejna stražarnica.
